Fužinarsko naselje Stara Sava
Fužinarskega naselje Stara Sava na Jesenicah je zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena bilo razglašeno za kulturni spomeniki državnega pomena.
V nekdanjem naselju Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah, je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja, ko je bilo z značilnimi objekti upodobljeno na bakrorezu Andreja Trosta v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Središče fužinskega naselja Stara Sava je osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski industrijski objekti, zlasti ostanki plavža, naprave za taljenje železove rude z lesnim ogljem, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja ter kasneje večkrat prezidan in dopolnjen. Na vzhodni strani ga omejuje delavska Kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja iz začetka 17. stoletja. Na jugu kompleksa niz zaključuje Kolpern, edino od nekdanjih štirih skladišč oglja. Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni, turistični dejavnosti.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
• Slovenski železarski muzej
• Najem prostorov (praznovanja, poroke, koncerte …)
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
15. marec 2024 ob 18. uri: Gore in srčnost, odprtje muzejske razstave, Slovenski planinski mizej
Ob praznovanju 100. obletnice delovanja Planinskega društva Jesenice z muzejsko razstavo predstavljamo področja delovanja srčnih jeseniških planincev, na katerih so (bili) še posebno goreči. Alpinizem, gradnja in oskrba koč, bivakov, poti, delo z mladimi in [...]
Drobec iz nastajajoče stalne razstave Mladost mesta rdečega prahu – ob dnevu žena, Muzej Kosova graščina
Pomlad je čas za nove začetke. Zato smo izbrali prav pomlad, da vam predstavimo prva leta, ko so Jesenice postale mesto. Po več desetletjih v Muzeju Kosova graščina pripravljamo novo stalno razstavo: Mladost mesta rdečega [...]
26. marec 2024 ob 13. uri: Regionalno srečanje za Dneve evropske kulturne dediščine na Jesenicah, Banketna dvorana Kolpern
Vabljeni k sodelovanju na brezplačnem poldnevnem izobraževalnem programu, ki je namenjen seznanjanju s temo DEKD in TKD 2024 Dediščina kulturnih poti, mreženja in povezav ter izmenjavi izkušenj in povezovanju. Srečanje je namenjeno vsem, ki bi [...]
sobota, 16. marec 2024 – torek, 19. marec 2024: Na Jožefov sejem in v muzej
V času Jožefovega sejma in Pomladnega teka s startom na Stari Savi vas vabimo v Slovenski železarski muzej, kjer lahko spoznate življenje delavskih družin, ki so tu bivale pred približno sto leti. V času sejma [...]
12. marec 2024 ob 19. uri: Obrazi slovenskih pokrajin, pogovor z Dejanom Rihtaričem – v živo in na spletu, Banketna dvorana Kolpern
V okviru predstavitve Obrazov slovenskih pokrajin iz Občinske knjižnice Jesenice in Gornjesavskega muzeja Jesenice vabimo k spremljanju pogovora z Dejanom Rihtaričem, dirigentom Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora. Prireditev bo v Banketni dvorani Kolpern 12. marca 2024 [...]