Liznjekova domačija je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja in kaže značilnosti kmečkega baroka iz 18. in začetka 19. stoletja. Njena prostorska zasnova je predstavljala eno najnaprednejših arhitektur pri nas; danes se nam kaže kot prototip pristne slovenske alpske hiše. K njej spada značilno veliko gospodarsko poslopje z letnico 1781. Hišo krasijo poslikave na fasadi (freska, šivani robovi in cofasti ornament), kamnit polkrožni portal in lesen gank (balkon). V zidanem pritličju so črna kuhinja, veža, vežna in hišna kamra ter hiša z lesenim stropom, kjer je izrezljana rozeta in letnica 1781 na nosilnem tramu. Z bogato opremo iz 19. stoletja (za Gornjesavsko dolino značilne poslikane skrinje, zidne omarice, ure, postelje, zibelke, posodje, orodje, oblačila) nudi avtentičen prikaz nekdanjega doma in življenja premožnejše kmečke družine. Na podstrešju je »na zolu« razstavljeno različno orodje, v enem od »štiblov« pa vse potrebno za opravljanje nekaterih domačih obrti. V gospodarskem poslopju je na seniku in podu za mlatenje žita zbirka kmečkih vozov, priprav in orodij. V enem od nekdanjih hlevov za drobnico je prostor za manjše muzejske zbirke, kjer razstavljamo Oživele korenine Stanka Koširja.

Etnološka predstavitev kmečke bivanjske kulture 19. stoletja v Alpah z razstaviščem in s stalno razstavo o življenju in delu mladinskega pisatelja Josipa Vandota, avtorja knjig o Kekcu.

Več o:
• stalna razstavo o življenju in delu pisatelja Josipa Vandota
• Občasne razstave (glej spodaj)
• Dogodki in novice (glej spodaj)