Fužinarsko naselje Stara Sava
Fužinarskega naselje Stara Sava na Jesenicah je zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena bilo razglašeno za kulturni spomeniki državnega pomena.
V nekdanjem naselju Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah, je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja, ko je bilo z značilnimi objekti upodobljeno na bakrorezu Andreja Trosta v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Središče fužinskega naselja Stara Sava je osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski industrijski objekti, zlasti ostanki plavža, naprave za taljenje železove rude z lesnim ogljem, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja ter kasneje večkrat prezidan in dopolnjen. Na vzhodni strani ga omejuje delavska Kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja iz začetka 17. stoletja. Na jugu kompleksa niz zaključuje Kolpern, edino od nekdanjih štirih skladišč oglja. Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
• Slovenski železarski muzej
• Najem prostorov (praznovanja, poroke, koncerte …)
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
3. oktober ob 18. uri: ABSTRACT 2023, odprtje gostujoče fotografske razstave, Kolpern
V letošnjem letu je v organizaciji Fotografskega društva Jesenice in JSKD Jesenice ter pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije potekal že 4. mednarodni festival ABSTRACT. Znani so rezultati in nastala je razstava, ki bo med 3. [...]
2. oktober 2023, ob 17. uri: Ta prav’ živ žav – Z igro do dediščine, ob Tednu otroka, Kolpern
Mladinski center Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice vabita na otroško prireditev ob Tednu otroka: Ta prav' živ žav 2023, ki bo v ponedeljek, 2. oktobra 2023, s pričetkom ob 17. uri v dvorani Kolpern na [...]
26. september 2023 ob 18. uri : Sokolstvo, muzejski večer, Muzej Kosova graščina
Vabljeni na muzejski večer na temo sokolstva, ki bo v torek, 26. septembra 2023, ob 18. uri v Muzeju Kosova graščina na Jesenicah. Predstavili vam bomo občasni razstavi o sokolstvu, ogledali si bomo zanimiv dokumentarni [...]
25. septembra ob 18. uri: bralni klub Slovenskega planinskega muzeja
Prihaja jesen in čas, da nadaljujemo z bralnim klubom Slovenskega planinskega muzeja. V ponedeljek, 25. septembra vas ob 18. uri vabimo na pogovor o dveh knjigah: Čudovita pot, avtorja Antona Ingoliča in Odločena iti po neznanih [...]
22. septembra ob 18. uri: predstavitev knjige HIMALAJSKI VODJA – OD SFINGE DO SFINGE; Slovenski planinski muzej
S številnimi soustvarjalci knjige se bomo podali v pionirske čase slovenskega himalajizma in obudili spomin na prve alpinistične odprave v najvišje gorstvo sveta pod vodstvom legendarnega vodje Aleša Kunaverja.
21.september ob 19. uri: Tone Konobelj – Maketarstvo kot primer varovanja kulturne dediščine, maketar MARJAN DOLINŠEK (1928 – 2019), Muzej Kosova graščina
V Muzejskem društvu Jesenice nadaljujejo z muzejskimi večeri. Na sporedu bodo vsak tretji četrtek v mesecu, ob 19. uri, v Muzeju Kosova graščina. Na uvodnem jesenskem srečanju bo predaval Tone Konobelj, nekdanji sodelavec našega muzeja. [...]
