Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Besedilo se zamenja z:
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
6. december ob 16. uri 2024: Ob Prazniku sv. Barbare: Življenje v gibanju, predavanje dr. Marka Mugerlija, Konferenčna dvorana Kolpern
Ob letošnjem Prazniku sv. Barbare vabimo na predavanje Življenje v gibanju, ki bo 6. 12. 2024 ob 16. uri v Slovenskem železarskem muzeju – v zgornji Konferenčni dvorani v Kolpernu. Na predavanju bo kustos Gornjesavskega [...]
3. december 2024, ob 17. in 19. uri: Ta veseli dan kulture v Slovenskem železarskem muzeju, Adventni knjižni sejem in predpremiera dokumentarne oddaje Mestne promenade – Jesenice
V torek, 3. 12. 2024, na Ta veseli dan kulture, vas vabimo v Slovenski železarski muzej, v Banketno dvorano Kolpern na Stari Savi. Ob 17. uri za vse tiste, ki želite dopolniti svoje knjižne zbirke [...]
26. november 2024 ob 18. uri: ENA / a, odprtje gostujoče fotografske razstave, Slovenski železarski muzej – Kolpern
V torek, 26. novembra 2024, ob 18. uri vabljeni v Slovenski železarski muzej, v Banketno dvorano Kolpern, kjer odpiramo gostujočo fotografsko razstavo Fotografskega društva Jesenice in JSKI OI Jesenice, z naslovom ENA / a. Sodelujoči [...]
23. november 2024 od 13.30 dalje: Naj december zažari … dobrodelna prireditev z društvom Lepa si
V soboto, 22. novembra 2024, vas vabimo v Slovenski železarski muzej, v Banketno dvorano Kolpern, na dobrodelno prireditev Naj december zažari, z društvom Lepa si. 13.30 – URADNA OTVORITEV DOGODKA pozdrav obiskovalcem kulturna točka članov društva LEPA SI 14:30 [...]
Do 14. novembra 2024: PODALJŠUJEMO ROK ZA PRIJAVO na jesensko adventno slikarsko delavnico z mednarodno priznanim neorenesančnim slikarjem Nikom Anikisom, Slovenski železarski muzej – Kolpern
Vabljeni k prijavi na tridnevno slikarsko delavnico Adventni portret. Med 22. in 24. novembrom 2024 v sodelovanju z mednarodno priznanim akademskim slikarjem Nikom Anikisom organiziramo tridnevno slikarsko delavnico. Umetnik bo udeležence in udeleženke sistematično vodil [...]
Na slavnostnem odprtju so predstavili eno zadnjih ozkotirnih električnih lokomotiv na Jesenicah
Včeraj, 22. 10. 2024, so na slavnostnem odprtju v SIJ Acroniju predstavili restavrirano lokomotivo OE-VI, eno zadnjih ozkotirnih električnih lokomotiv, ki so obratovale v družbi, še prej pa v Železarni Jesenice (ŽJ) in Kranjski industrijski [...]
