Fužinarsko naselje Stara Sava

Fužinarskega naselje Stara Sava na Jesenicah je zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena bilo razglašeno za kulturni spomeniki državnega pomena.

V nekdanjem naselju Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah, je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja, ko je bilo z značilnimi objekti upodobljeno na bakrorezu Andreja Trosta v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Središče fužinskega naselja Stara Sava je osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski industrijski objekti, zlasti ostanki plavža, naprave za taljenje železove rude z lesnim ogljem, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja ter kasneje večkrat prezidan in dopolnjen. Na vzhodni strani ga omejuje delavska Kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja iz začetka 17. stoletja. Na jugu kompleksa niz zaključuje Kolpern, edino od nekdanjih štirih skladišč oglja. Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti.

Bucelleni Ruardova graščina

Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.

Slovenski železarski muzej
Najem prostorov (praznovanja, poroke, koncerte …)

Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja

Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.

Muzej delavske kulture Jesenice

Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.

Kolpern

Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.

Novice

9. september 2019: V OBJEMU JEKLA NA JESENICAH ŽE 150 LET

Pri nas je bil na obisku Radio prvi. O tradiciji in položaju jeklarske industrije na Jesenicah in v Sloveniji so spregovorili direktorica muzeja Irena Lačen Benedičič, kustos Marko Mugerli in direktor družbe SIJ Acroni Branko [...]

24. september: 150 LET INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JEKLA NA SLOVENSKEM

150 LET INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JEKLA NA SLOVENSKEM Z združitvijo fužin je pred 150 leti na Slovenskem zaživela industrijska proizvodnja jekla, danes ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pomemben mejnik v jeklarski dediščini so proslavili [...]

4. vseslovensko srečanje kovačev – Zahvala

4. vseslovensko srečanje kovačev z mednarodno udeležbo iz Avstrije in Finske, ki je potekalo na Stari Savi na Jesenicah, v soboto, 7. 9. 2019 sta organizirala Cehovsko društvo kovačev Slovenije in Gornjesavski muzej Jesenice v okviru [...]