Opis
Troje snežnikov, veličastnih spomenikov narave:
Julijske, Savinjske Alpe in Karavanke poveličuje zemljo Slovencev…Seveda pa obisk teh snežnikov ni povsod enak. Julijske in Savinjske Alpe, le-ti po obsegu mnogo manjši, bližji in po vršacih najvišji gorski skupini, so že v vseh koncih in krajih dobro znane in obilno obiskovane, dočim za naše najdaljše pogorje Karavanke ni opažati še enakega zanimanja povsod. Tu pač dobro poznamo Golico, Stol, Begunjščico, ta ali oni tudi Kepo, Peč in morda še kaj več, toda vse drugo, kar je še vmes med Kepo in Pečjo, ali to, kar valovi in kipi od Stola tja do Pece kralja Matjaža in do Plešivca, posebno pa tisto, kar leži severno od grebena Karavank, to nam je še vedno skoro tuje. Do vrha Karavank še prilezemo, naprej se ne ganemo, kakor da se za nas tam gori svet neha, kakor da je po grebenu Karavank zarisan – konec sveta…”
(Rudolf Badjura, Izleti po Karavankah, Ljubljana, samozaložba, 1932)