Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
21. aprila ob 18. uri: Zaključna prireditev likovne razstave Mitološki cikel akademskega slikarja Jaka Torkarja, Muzej Kosova graščina
Vabimo vas na zaključno prireditev likovne razstave Mitološki cikel akademskega slikarja Jaka Torkarja, ki bo 21. aprila ob 18. uri v Muzeju Kosova graščina na Jesenicah. _______________________________________________________________ V kulturnem programu bosta nastopila dramski igralec Gregor [...]
Himalajski plezalci pišejo brez rokavic, na ogled do 8. maja v Slovenskem planinskem muzeju
Noben časopisni članek ali objava na družabnih omrežjih ne more dovolj nazorno prikazati dogajanja, če je že zbiranje sredstev za odpravo pravi triler, dostop do baze kot pustolovski roman, sam vzpon pa je še najbolj [...]
Ko nastaja FeNOMEN – video vsebine o novi razstavi v Slovenskem železarskem muzeju: Medicinska troblja
V Gornjesavskem muzeju Jesenice že pripravljamo vsebine za novo stalno razstavo FeNOMEN, ki bo v Slovenskem železarskem muzeju. V Bucelleni-Ruardovi graščini še potekajo prenovitvena dela, zato pa vam ob tej priložnosti razkrivamo nove promocijske [...]
2. aprila ob 11. uri: Prajkli in preste; Muzej Kranjska Gora
V soboto, 2. aprila, ob 11. uri vas vabimo v Liznjekovo domačijo na etnološko delavnico tradicionalnega izdelovanja prajklov in prest. Material lahko prinesete s sabo, nekaj pa ga bo na voljo tudi na sami delavnici. [...]
28. marec ob 19. uri: Iz življenja v gorah s Kugyjem, študijsko bralni krožek za odrasle, drugo srečanje, Slovenski planinski muzej
V ponedeljek, 28. marca, ob 19. uri, vas vabimo na drugo srečanje bralno študijskega krožka Iz življenja v gorah s Kugyjem, kjer bomo strnili vtise o njegovih knjigah Iz življenja gornika in Iz minulih dni.
Simonitijev zbornik 2021
V ponedeljek, 21. marca 2022, je bila v Muzeju novejše zgodovine Slovenije javna predstavitev Simonitijevega zbornika, ki je izšel lani ob 70-letnici dr. Vaska Simonitija, ministra za kulturo Republike Slovenije. Pri pisanju zbornika je sodeloval [...]
