
Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
26. avgust 2025 ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE: Odprtje pregledne društvene razstave FDJ in Torkova kinoteka: Snežni leopard
Fotografsko društvo Jesenice vsako leto pripravi društveno razstavo fotografij. Članice in člani društva oddajo do 4 črno-bele ali barvne fotografije proste tematike. Fotografije se oddajo v papirni obliki, v formatu do 30x40 cm ali 30x45 [...]
19. avgust 2025 ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE, Torkova kinoteka, Maria, glasbena biografija (igrani) – Slovenski železarski muzej
Vsako leto se v program Torkovih kinotek uvrsti glasbena biografija. 19. avgusta 2025 ob 20. uri bo na sporedu film Maria, glasbena biografija - igrani Pablo Larraín / Italija, Nemčija, ZDA / 2024 / 124 [...]
12. avgust 2025 ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE, Torkova kinoteka, Novi sošolci / SHOKËT E RINJ TË KLASËS, dokumentarec – Slovenski železarski muzej
Ob Mednarodnem dnevu mladih, »ko se izpostavlja pomen težnje mladih po lastni identiteti in smislu ter po iskanju svojega prostora v svetu", vas v torek, 12. avgusta 2025, ob 20. uri vabimo k ogledu slovenskega [...]
5. avgust 2025 ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE , Torkova kinoteka, Pa tako lep dan je bil, triler / drama – Slovenski železarski muzej: Kolpern
Pa tako lep dan je bil, drama / triler Perica Rai / Slovenija / 2024 / 91 min /18+ Štiri najboljše prijateljice iz otroštva, Manca (Katarina Čas), Trina (Nina Ivanišin), Iza (Tina Vrbnjak) in Taja [...]
31. julij 2025: JESENIŠKO POLETJE: Spominski dan Občine Jesenice, Obranca in Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern
Spominski dan Občine Jesenice bo v večernem delu programa v Slovenskem železarskem muzeju, v Banketni dvorani Kolpern. Projekcijo filma "Zadnji dnevi" omogoča naš muzej v sodelovanju z Vojaškim muzejem Slovenske vojske (MO RS). Vabljeni.
29. julij 2025 ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE, Torkova kinoteka: Živiva v času / We live in time, romantična drama
Zadnja kinoteka v mesecu juliju je namenjena vsem tistim, ki "damo nekaj na ljubezen". V torek, 29. julija 2025, ob 20. uri bomo predvajali romantično dramo Živiva v času. Živiva v času / We live [...]