Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
7. junij 2025 ob 12. uri (dogajanje od 10.–15. ure), Oglje – črna moč fužin, Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni
Oglje – črna moč fužin: življenje oglarjev in vloga oglarstva v železarstvu V preteklosti je Gornjesavsko dolino zaznamovalo železarstvo, ki je bilo nenasiten porabnik oglja. Kadilo se je iz nešteto kop, še danes pa jih [...]
4. junij 2025: JESENIŠKO POLETJE – BIEN 2025: ZRAK / AIR, odprtja razstav in glasbeni sprehod z nastopi komornih zasedb Glasbene šole Jesenice, več lokacij
Gornjesavski muzej Jesenice se v sklopu Kreativne mreže, ki jo podpira Občina Jesenice zopet pridružuje bienalu tekstilne umetnosti BIEN 2025. Tudi letos bodo jeseniške razstave in spremljevalni program del Jeseniškega poletja, zato so vsi dogodki [...]
1. junij 2025 ob 10. uri: JESENIŠKO POLETJE: Tukaj so zmaji, lutkovna predstava, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern
Del Jeseniškega poletja je vedno tudi predstava Gledališča Toneta Čufarja Jesenice. Letošnja je v izvedbi otroške lutkovne skupine. Lutkovna igrica je nastala po čudoviti literarni predlogi Susannah Lloyd, Tukaj so zmaji. Vitez ne verjame drugim [...]
Iz Restavratorskega centra Slovenije smo prejeli prenovljeni sliki z bandera iz cerkve Marijinega vnebovzetja na Stari Savi
Naš muzej je iz Restavratorskega centra Slovenije pripeljal obnovljeni sliki svetega Jožefa in Marijinega vnebovzetja. Avtor slik Matija Bradaška (1852–1915) je imel svojo slikarsko-obrtniško delavnico v Kranju, kjer je bil kratek čas tudi slovenski impresionist [...]
JESENIŠKO POLETJE – ANKETA Torkova kinoteka 2025
Spoštovani prijatelji muzeja in ljubitelji filmskih projekcij. V sklopu letošnjega Jeseniškega poletja bo zopet na sporedu Torkova kinoteka. Že 16 leto za vas pripravljamo brezplačne poletne filmske projekcije. Na izbor filmov pa lahko vplivate kar [...]
21. maj 2025, med 14. in 17. uro: Parada učenja, Tržnica na Stari Savi, Slovenski železarski muzej – Banketna dvorana Kolpern
V sredo, 21. maja 2025, med 14. in 17. uro, vas vabimo na Staro Savo (Muzej na prostem), kjer bo živahno, glasno in polno navdiha! Dogodek bo ponujal pestro dogajanje za vse generacije – sprehodite [...]
