Vabljeni na odprtje in ogled nove muzejske razstave Pogled skozi Karavanke, ki jo naš muzej pripravlja v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in  Srednjeevropsko potjo železa, mednarodno pobudo in kulturno-dediščinsko mrežo, ki povezuje rudarsko, metalurško in železarsko dediščino v srednji Evropi.

Avtorja razstave sta mag. Matej (Matija) Križnar, vodna kustodiata za geologijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije ter dr. Marko Mugerli, kustos za zgodovino železarstva v našem muzeju.

Na snidenje v četrtek, 26. novembra 2026, ob 18. uri, v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah.

Razstava bo na ogled od srede do sobote, med 12. in 18. uro, vse do 27. februarja 2027.

Prvi poznavalci geološke sestave Karavank so bili rudarji. Gorska veriga skriva različno rudno bogastvo. Nahajališča železove, manganove, svinčeve in živosrebrove rude so vplivala na nastanek in razvoj naselij. Rudišča so bila območja raziskav prvih naravoslovcev, zbirateljev fosilov in mineralov od Scopolija in Zoisa naprej. Med najbolj bogatimi zbirkami sodi zbirka Jožeta Bediča (1923–2002).

Geološko gradivo nam osvetljuje življenjske razmere na Zemlji v obdobjih nastanka sedimentnih kamnin. Trilobiti in druge živalske vrste, katere ostanke je Bedič našel v Karavankah nad Jesenicami, so pred več kot tristo milijoni leti živeli v morju severno od afriške plošče. Od nje se je odcepila manjša jadranska plošča, ki je ob trku z Evrazijsko ploščo povzročilo nastanek Alp. Védenje o geološki sestavi in preteklosti se je izboljšalo tudi z gradnjo predorov. Prvega so zgradili že v 16. stoletju na Ljubelju, zadnjega pa letos na Hrušici.