150 LET INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE JEKLA NA SLOVENSKEM

Z združitvijo fužin je pred 150 leti na Slovenskem zaživela industrijska proizvodnja jekla, danes ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Pomemben mejnik v jeklarski dediščini so proslavili na svečanem dogodku Uglašena tradicija jekla, ki sta se ga udeležila tudi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, in mag. Zoran Poznič minister za kulturo.

Septembra leta 1869 so bili z ustanovitvijo Kranjske industrijske družbe (KID), predhodnice Železarne Jesenice in kasneje Skupine SIJ – Slovenske industrije jekla, položeni temelji za industrializacijo nekoč železarske, danes pa jeklarske industrije v Sloveniji. Z združitvijo fužin je zaživela industrijska proizvodnja jekla na Slovenskem, ki je pomembno zaznamovala življenja ljudi, z uvajanjem sodobnih tehnologij in inovacij slovenskemu jeklarstvu prinesla svetovni sloves, s številnimi naložbami pa današnjo Slovensko industrijo jekla postavila v sam vrh evropskih proizvajalcev jekel za nišne jeklarske trge.

 »Pomen kovinskopredelovalne dejavnosti za Republiko Slovenijo, katere del je tudi metalurška dejavnost, danes najbolje ponazarja podatek, da prispeva 8,2 odstotka bruto domačega proizvoda, v kovinskopredelovalni verigi pa je zaposlen vsak deseti Slovenec. Skupina SIJ, največja vertikalno integrirana metalurška industrija, je steber jeklarske panoge v Sloveniji, ki svojo stabilnost in pomen v Republiki Sloveniji gradi tudi na trdnih temeljih bogate jeklarske dediščine,« je ob tem pomembnem mejniku povedal Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V Skupini SIJ – Slovenski industriji jekla so ponosni, da so del industrije s tako dolgo zgodovino in tradicijo, ki se iz roda v rod prenaša že več generacij. Kot pravijo, njihovo delo ni nikoli končano, saj so vpeti v neskončen proces razvoja industrije in postavljanja vedno novih mejnikov: »V Skupini SIJ danes pišemo nova poglavja zgodovine – nadaljevanje 150-letne jeklarske tradicije. Želimo si, da bi ob podobni priložnosti čez 150 let Slovensko industrijo jekla v letu 2019 opisali kot napredno podjetje, ki je zasedalo vodilne položaje na nišnih jeklarskih trgih in imelo jasno razdelano strategijo, visoko stopnjo znanja ter veliko mero inovativnosti, tehnološke odličnosti in kompetenc, ki jih zaokrožujejo sodobni standardi poslovanja, skrb za trajnostni način proizvodnje po načelih krožnega gospodarstva, razvoj zaposlenih, in veliko posluha pri sobivanju s skupnostjo,« je v svojem nagovoru poudaril Tibor Šimonka, član uprave Skupine SIJ.

Šimonka je poudaril tudi, da je kar 40 odstotkov vseh zaposlenih v metalurški dejavnosti v Sloveniji sodelavcev Skupine SIJ. Skupina prispeva nekaj več kot četrtino od treh milijard evrov prihodkov, ki so jih lani ustvarile vse slovenske metalurške družbe, ki so izrazito izvozno naravnana podjetja in 80 odstotkov celotne prodaje ustvarijo na tujih trgih. V Skupini SIJ še pet odstotkov več. Ta podjetja so v zadnjih nekaj letih za naložbe namenila okoli pet odstotkov letne prodaje. V Slovenski industriji jekla so od vstopa današnjega večinskega lastnika leta 2007 za modernizacijo, povečanje kapacitet in razvoj namenili več kot 620 milijonov evrov.

»SIJ Acroni je danes zahvaljujoč nenehnemu stremljenju k razvoju ter številnim naložbam tehnološko napredna družba, ki se z vrhunskimi jekli umešča v sam vrh proizvajalcev nerjavne debele pločevine v Evropski uniji. V zadnjem desetletju so bili postavljeni sodoben kontiliv, novo valjarsko ogrodje, AOD konvertor in sodobna linija za toplotno obdelavo jekla, ki so omogočili, da naše proizvode uporabljajo praktično v vseh segmentih predelovalne industrije: kemični, energetski, naftni in plinski, ladjedelništvu, avtomobilski in tudi v jedrski industriji. In vse to na vseh kontinentih tega sveta. Vse to nam omogočajo tudi inovacije, ki so tesno vtkane v našo korporativno kulturo in vsakodnevno delovanje slehernega zaposlenega,« je o napredku, inovacijah in razvoju povedal mag. Branko Žerdoner, glavni direktor SIJ Acronija, največje jeklarske družbe v Skupini SIJ.

Pričevalka tehničnega napredka in razvoja je tehniška dediščina: »Prav tukaj na Stari Savi, kjer smo se zbrali danes, je bilo gospodarsko središče Kranjske industrijske družbe, ki ji je z združitvijo večine gorenjskih fužin uspel prehod v industrijsko proizvodnjo jekla. V muzeju vse od ustanovitve leta 1951 nepretrgoma skrbimo za ohranjanje in predstavljanje železarske dediščine. Ob tej prelomnici tako z veseljem naznanjamo, da bo s podporo Občine Jesenice Bucelleni-Ruardova graščina na Stari Savi po 520 letih dočakala celovito obnovo, v njej pa bo zaživel vseslovenski muzej železarjev, kjer bomo predstavili pomen fužinarstva, železarstva in jeklarstva. Oživeli bomo korenine, iz katerih izvira naša identiteta in na katerih se razvija uspešna slovenska jeklarska industrija,« je na dogodku povedala Irena Lečen Benedičič, direktorica Gornjesavskega muzeja Jesenice.

Stara Sava, kjer je potekal svečani dogodek, je pomembna lokacija v zgodovini slovenskega železarstva in jeklarstva ter kulturni spomenik državnega pomena, kjer so obiskovalci dogodka tudi v pristnem okolju izkusili razliko med fužinarskim in industrijskim obratom. Vrhunec je praznovanje doseglo s posebnim programom, v katerem je z železarsko himno nastopil Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora, zvesti spremljevalec nekoč železarskih, danes pa jeklarskih uspehov. Prav posebno točko pa je pripravil Jekleni tolkalni orkester z edinstveno, še nikoli slišano uglasbitvijo jekel, izdelanih v družbi SIJ Acroni, v spremljavi zračne akrobatke, ki se je mojstrsko zavrtela na jeklenem spiralnem drogu. Ob tej priložnosti je nastal tudi kratek film, v katerem nekdanji sodelavci, predstavniki lokalne skupnosti in drugi partnerji, s katerimi je jeseniška jeklarska industrija tesno povezana, govorijo prav o sobivanju in povezanosti z jeklarji, ki naj traja vsaj še naslednjih 150 let.

Dodatne informacije:

SIJ – Slovenska industrija jekla, d.d.

mag. Sara Wagner, vodja korporativnega komuniciranja

Telefon: +386 1 242 98 27

Mobitel: +386 41 313 532

E-naslov: sara.wagner@sij.si

Foto: Sandi Fišer