Opis

Gore z distance vzbujajo idilična občutja. Na gorskih ciljih silijo k meditaciji ali k patetičnem jecljanju, vremenske neprilike silijo v stisko. Kako se je potemtakem v tako grob prostor vrinil humor? Iz ljudskega prepričanja, da je nad tisoč metri prostor svobode, torej tudi osvoboditve od življenjske resnobnosti? Iz obešenjaškega, kurentovskega značaja prebivalcev južne strani Alp? Morda pa je humor planinske pripovedi pripisati sorodstvu z žanrom lovskih/ribiških zgodb?

Dušan Škodic, pisec zabavnih planinskih prigod Smeh z gora, bralce spomni na čas avtobusnih voženj do izhodišč, srečanj z obmejnimi graničarji ali iskanja družic na planinskih portalih. Dobršen del zbirke pa vseeno obravnava klasične planinske prigode in nezgode v planinskih kočah, ob nežnih srečanjih in prigodah z gorniškimi »poznavalci«. Zgodbe dopolnjujejo odlične ilustracije Milana Plužareva.

Z izjemo posamezne pripovedi, kjer vzbuja smeh že situacija sama (npr. o turnem smučarju, ki mu v delikatnem trenutku jezik primrzne na žepni nožek), se v knjigi smejemo značajskim lastnostim protagonistov in podobam, ki jih pripišemo avtorjevi izvirnosti, potem ko smo se zastonj trudili najti tuje zglede. Avtor najde priložnost za humorno distancirano perspektivo tudi tam, kjer na prvi pogled ni dosti zabavnega; táko piščevo sposobnost posebej cenijo zahtevnejši bralci.