Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Besedilo se zamenja z:
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
5. september 2023 ob 18. uri: Odprtje društvene razstave Fotografskega društva Jesenice, Banketna dvorana Kolpern
Vabljeni na odprtje gostujoče razstave in podelitev nagrad Pregledne društvene fotografske razstave članic in članov Fotografskega društva Jesenice.
31. avgust 2023 ob 19. uri: JESENIŠKI SOKOL ter PRVI STADION IN PRVA TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA NA SLOVENSKEM, muzejski razstavi, Muzej Kosova graščina
Gornjesavski muzej Jesenice vabi v Muzej Kosova graščina na Jesenicah, kjer bosta med 31. 8. 2023 in 20. 10. 2023 na ogled dve tematsko povezani razstavi. Tehniški muzej Slovenije bo gostoval z razstavo Prvi stadion [...]
Torek, 29. 8. 2023, ob 20. uri: JESENIŠKO POLETJE, Torkova kinoteka – Po isti poti se ne vračaj, slovenska drama
Zadnja Torkova kinoteka letošnjega Jeseniškega poletja bo na sporedu 29. avgusta 2023 ob 20. uri. Vabljeni k ogledu jugoslovanske drame iz leta 1968, z naslovom Po isti poti se ne vračaj. Zgodba predstavlja vsakdan sezonskih [...]
Muzej delavske kulture na dan solidarnosti in praznik Marijinega vnebovzetja zaprt
Muzej delavske kulture bo na dan solidarnosti in praznik Marijinega vnebovzetja zaprt. Odprti bomo zopet v sredo, 16. avgusta, kot po navadi od 9. do 14. ure.
15. avgust 2023: Vaški dan v Ratečah in povabilo v Kajžnkovo hišo
Vabljeni na Vaški dan v Ratečah - eno najlepših lokalnih etnoloških prireditev. Program se začne s sprevodom vaščanov v narodnih nošah od gostilne Šurc do trga na Gorici. Sledi predstavitev starih kmečkih opravil, nastop pevskega [...]
Foto utrinki julijskega programa Jeseniškega poletja
Jeseniško poletje je v mesecu juliju zaznamoval osrednji glasbeni dogodek, ki ga Jeseničani ne pomnimo. Na prireditvenem prostoru v Muzeju na prostem Stara Sava se je zbralo več kot 3.500 obiskovalcev, katere je ob [...]
