Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
Fotografska razstava Marije Gašperšič v Kolpernu
Vljudno vabimo Vas in Vaše prijatelje na ogled fotografske razstave Marije Gašperšič v Kolpernu na Stari Savi. Razstavo organizira AURIS - Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko v sodelovanju z Gornjesavskim muzejem Jesenice ob [...]
2. in 3. oktober ob 17. uri: ob Tednu otroka – Z igro do dediščine
Z IGRO DO DEDIŠČINE V Tednu otroka, med 1. in 7. oktobrom 2012, se letos že tretjič po vrsti odvija akcija Z igro do dediščine, ki jo pripravlja Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije. Namen akcije [...]
29. september – S Klaro v Vintgar in na Staro Savo
Občina Jesenice ob Svetovnem dnevu turizma in Dnevih evropske kulturne dediščine vabi na prireditev S Klaro v Vintgar in na Staro Savo, ki bo v soboto, 29. 9. 2012. Program: - 8.00: zbor udeležencev vodenega [...]
21. avgust ob 20. uri v Kolpernu: Torkova kinoteka – Hočem osvojiti svet
Hočem osvojiti svet (scenarij: Barbara Sušec Michieli in Maja Weiss, režija: Maja Weiss)z gostjo večera gospo Majo Weiss, v sodelovanju z Bela Film d. o. o. Film prikazuje igralko Marijo Vero (Franziska Xaveria Maria Eppich, po [...]
14. avgust ob 20. uri v Kolpernu: Torkova kinoteka – Babice revolucije
Babice revolucije (scenarij: Petra Seliškar in Brand Ferro, režija: Petra Seliškar)v sodelovanju s PETRA PAN FILM, zavodom za filmsko in avdiovizualno produkcijoFilm je Petra Seliškar posnela skupaj s svojim sopotnikom Brandom Ferrom, v njem pa [...]
7. avgust ob 20. uri v Kolpernu: Torkova kinoteka – Prijatelji od daleč
Prijatelji od daleč (scenarij: Evening Lategano in Eva Marn, režija: Zemira Alakbegović in Branka Mladenič)v sodelovanju z ZANK zavodom Prijatelji od daleč se niso nikoli srečali, pa vendar si z veseljem dopisujejo. Otroci iz mednarodne osnovne [...]
