Muzejsko poletno druženje se je pričelo v Vaškim dnem, tradicionalnim rateškim praznikom na katerem domačini predstavljajo svojo kulturno etnološko dediščino. Oblečejo se v tradicionalne noše, ki jih pokažejo na sprevodu, pripravijo folklorne nastope in druge predstavitve lokalnih skupin, na stojnicah pa prodajajo domače dobrote. Vas oživi in z njo njeni prebivalci in gostje iz različnih koncev sveta.
Programu se pridružimo tudi v Gornjesavskem muzeju Jesenice saj skrbimo za muzejsko Kajžnkovo hišo. Obiskovalce povabimo na ogled naših zbirk, ki predstavljajo zgodovino Rateč in njihovo oblačilno kulturo. Pripravimo pa tudi ustvarjalne delavnice na katerih se obiskovalci praktično preizkusijo v tradicionačnih in modernih ročnih spretnostih.
Posebnost letošnjih delavnic je bila, da smo se preizkusili tudi v kuhanju in si sami pripravili malice, ker so delavnice prvič potekale kar štiri ure, od 10. do 14.ih. Udeležilo se jih je tudi do 20 otrok s katerimi smo spoznavali že pozabljene ročne spretnosti in se naučili nekaj novih. Poskusili smo se v pripravi domačih rezancev, kuhanju ajdovih žgancev z ocvirki in peki domačih piškotov. Nastali so zelo lepi izdelki za katere pa je bilo potrebno ogromno potrpežljivosti in vztrajnosti. Vendar so bili naši udeleženci zares pravi mojstri ustvarjalnosti, dobri jedci predvsem pa so zmogli veliko, veliko potrpežljivosti. Z nami sta bili poleg mene, še Natalija Kušar, mojstrica različnih ročnih spretnosti in Violeta Smolej, ki nas je s pripovedovanem popeljala v čas svojega otroštva in naučila izdelati rezance in fužije, ki smo jih potem z veliko slastjo pojedli.
Že nekaj let se otroci in tudi njihovi starši radi udeležujejo naših delavnic saj je na njih zelo zabavno in vedno imamo pripravljeno, ali pa tudi ne, kakšno presenečenje. Letos nas je obiskal domačin Pavel Kopavnik, ki nas je razveselil z leseno sestavljanko – tankom, ki je pravzaprav igrača in s katero so se zabavali in igrali rateški otroci pred približno tridesetimi leti. Tudi osebje sosednje gostilne Žerjav nas vedno preseneti s kakšno dobroto, sokom, piškoti, rogljiči. No, letos pa so nas povabili kar na kosilo z govejo juhico, pomfrijem in pohančkom. Mmmmmm, to je bilo najboljše kosilo. Otroci so jim iz hvaležnosti zapeli nekaj pesmic. Med nami je bila deklica, ki se je naučila zapeti Kekčevo pesem kot jo je zapel Kekec v prvem filmu. Gabi iz gostilne Žerjav pa jo je posnela in objavila na fb. Hvala družini Žerjav za dobro voljo in sodelovanje.
Skratka bilo je veselo, domače, ustvarjalno. Najbolj pomembno pa je to, da otroci radi pridejo, spoznvajo dediščino kraja in da se spletejo nove vezi med mlajšimi, starejšimi otroki in da prihaja do medgeneracijskega sodelovanja med otroki, starimi starši in starši. Skratka delavnice v Kajžnku so povezujoče in komaj čakamo, da jih drugo leto ponovimo.
Natalija Štular, kustosinja pedagoginja