Na muzejskem večeru bomo predstavili tematiko letošnjega kviza. Vsa naselja v občini imajo zelene površine, ki so jih uredili ali opustili v različnih zgodovinskih obdobjih in so na nek način pričevalci teh obdobij. Povezovalec vseh obdobij na Jesenicah je železarstvo, katerega razvoj lahko spoznamo na muzejskem območju Stara Sava. Nekdanje fužinarsko naselje opozarja na zlato dobo fužinarstva od 16. do 18. stoletja, ko je na Slovenskem delovalo več kot petdeset fužin. Razcvet dejavnosti se je poznal tudi v osrednjem delu Jesenic na Murovi, kjer so zgradili župnijsko cerkev in upravno stavbo belopeškega gospostva. V 19. stoletju je bila lastnica gorenjskih fužin Kranjska industrijska družba, ki je za nemoteno delovanje železarskih obratov potrebovala velike količine oglje. Za pogozdovanje golosekov so vzdrževali drevesnice. Med večjimi je bila v Javorniškem Rovtu. Danes je na tem območju Zoisov park. V 19. in 20. stoletju sta bila industrializacija in razvoj prometa usodna za plavški travnik, športne objekte na Hrušici in Podmežaklo, park Hrenovico, naselje Javornik in polja na Koroški Beli. Z umikom industrije in ukinitvijo pokopališč na Jesenicah in Koroški Beli so se pojavile možnosti za ureditev zelenih površin. Nastali so Spominski park, Park talcev, blokovsko naselje z urejenimi zelenicami v Hrenovici in pešpot po nekdanji trasi ozkotirne proge.
Vabljeni na muzejski večer, ki bo v Muzeju Kosova graščina na sporedu v četrtek, 16. februarja ob 18. uri. Vstopnine ni.
Janez Pšenica pri urejanju spominskega parka leta 1975, fototeka GMJ
