Mineva več kot 300 let od rojstva naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), ki je med letoma 1754 in 1769 delal kot prvi rudniški zdravnik v Idriji. Poleg tega, da je preučeval bolezni in socialno stanje idrijskih rudarjev, je veliko svojega časa posvetil raziskovanju narave Kranjske. Popisoval je rastline, glive in živali ter objavil dela, s katerimi je Kranjska (in s tem Slovenija) postala svetovna znanstvena velesila. Vrste je poimenoval v skladu z načeli, ki so še danes uveljavljeni v moderni naravoslovni znanosti. Za domačo naravo pa je navdušil tudi kranjske razsvetljence, ki so njegovo delo nadaljevali in le nekaj let pozneje njegovo naravoslovno misel kronali z ustanovitvijo Deželnega muzeja za Kranjsko. Kako cenjen je bil Scopoli, kažejo tudi imena vrst, ki so jih njemu v čast poimenovali vodilni taksonomi Evrope. Njegovi opisi živega sveta imajo tudi naravovarstveni pomen, saj nam kažejo podobo narave Slovenije pred 250 leti. Tako lahko danes sledimo vrstam, ki so na določenih območjih že izumrle. Špela Pungaršek, vodja kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije
Foto: Naslovnica prve izdaje dela Flora Carniolica iz leta 1760, foto: Matija Križnar.
