Prve civilizacije so se v času orientirale po sončni svetlobi in iztekanju snovi. Na Slovenskem sta najstarejši sončni uri iz obdobja rimskega cesarstva, prvo so našli v Lokah pri Novi Gorici, drugo pa v Mošnjah. Na nekaterih slovenskih arheoloških najdiščih so bile najdene uteži iz pozne antike. Razdalje so Rimljani merili v korakih. Rimska milja je znašala tisoč korakov ali 1479 metrov. Na prehodu iz 13. v 14. stoletje so iznašli mehansko stolpno uro na zobata kolesa in na pogon z utežmi. Z njimi so opremljali mestne hiše in cerkvene zvonike. V 15. stoletju je prišlo do izuma spirale oziroma vzmeti, ki je pripeljal do hišnih, žepnih in ročnih ur. Ure so si lahko privoščili le najpremožnejši, med njimi tudi fužinarji, saj so z njimi odmerjali delovni čas. Maso, dolžino in prostornino so od srednjega veka do uveljavitve metrskega sistema leta 1876 merili z različnimi merskimi enotami: mernik, funt, star, libra, čamp, brač, laket, bokal, vedro, vatel, klaftra, čevelj … S spoznavanjem njihovih vrednosti bomo tudi bolje razumeli zgodovinska obdobja.
Na muzejskem večeru bo kustos in avtor razstave dr. Marko Mugerli predstavil predvsem načine merjenja časa, mase, dolžine in prostornine od antike do danes.
