Stalna muzejska razstava o lastnikih fužin in zgodovine železarstva na slovenskem.

Stalna razstava o zgodovini železarstva na Slovenskem nas popelje od rude do jekla. Obiskovalce pritegnejo številne makete ter rekonstrukcija kovačnice s kovaškim kladivom in drugim originalnim orodjem. Predstavljen je tudi položaj delavcev in lastnikov podjetij v zlati dobi fužin, od 16. do 19. stoletja, ko je fužinam (železarskim obratom) dajala pogonsko moč voda. Z domišljeno postavitvijo, ki vključuje muzejske predmete, igrala, avdiovizualno in raziskovalno opremo, ambiente in kotičke z replikami, razstava odpira možnost primerjave dobe fužin s časom industrializacije in današnjim svetom, hkrati pa spodbuja raziskovalno žilico in nudi zabavo in sprostitev.

Na razstavi so predstavljene bivanjske razmere fužinarskih družin Bucelleni in Ruard ter uradnikov Kranjske industrijske družbe, ki so pomembno vplivali na razvoj fužinarstva od 16. do 19. stoletja. Na ogled je fužinarski salon s knjižnico in veliko sprejemnico ter uradniško stanovanje z ohranjeno stensko poslikavo.

Sestavni del premoženja fužinarjev – lastnikov železarskih obratov na Stari Savi – so bila tudi umetniška dela. Na ogled je zbirka umetniških del 18. in 19. stoletja, ki so v večini prišla v muzej iz bližnje fužinarske Marijine cerkve na Savi. Razstavljena likovna dela nam ponujajo izvrsten vpogled v takratno umetnostno stanje v tem prostoru. Posebno mesto v zbirki zavzemajo tri oltarne slike (vse so nastale med letoma 1730 in 1740) beneškega mojstra Nicole Grassija (1682–1748). Poleg njihove umetniške vrednosti je treba omeniti, da so bile naročene prav za oltar Marijine cerkve na Savi, kar je za naš prostor še posebnega kulturnega pomena, saj odraža prestižne ambicije naročnikov. Večina ostalih del priča, da je bil gornjesavski prostor poleg cerkvenih vezi z ljubljansko škofijo vseskozi tudi kulturno in umetnostno povezan z deželnim središčem – Ljubljano.