Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
28. oktober ob 18. uri: Ujeti pogledi, odprtje razstave, Banketna dvorana Kolpern
Vabimo vas na odprtje regijske fotografske gostujoče razstave OI JSKD Jesenice in Fotografskega društva Jesenice. Vstopnine ni.
21. oktober ob 18. uri: MAKALU 1972, 50. obletnica odprave; v Slovenskem planinskem muzeju
Letos mineva 50 let od četrte jugoslovanske himalajske odprave na Makalu v Nepalu (8.475 m), ki je potekala med 15. avgustom in 18. novembrom leta 1972. Člani odprave so vrh želeli doseči po najtežji smeri [...]
20. oktober ob 18. uri: Rateče Josipa Lavtižarja: Etnografsko gradivo v Lavtižarjevih delih; Muzej Kosova graščina
V sodelovanju z Muzejskim društvom Jesenice vas v četrtek, 20. oktobra 2022, ob 18. uri, vabimo na muzejski večer v Muzej Kosova graščina: Rateče Josipa Lavtižarja: Etnografsko gradivo v Lavtižarjevih delih. Josip Lavtižar je širši [...]
14. oktober ob 18. uri: Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo 1921, 1922, 1924; Slovenski planinski muzej
Ob stoletnici prvih odprav na Mount Everest v Slovenski planinski muzej prihaja razstava britanskega Alpinističnega kluba z naslovom Prvi osvajalci Everesta pripovedujejo 1921, 1922, 1924. Njihove zgodbe so zbrane iz arhivskih zapisov Alpinističnega kluba in [...]
11. oktober ob 17. uri: Ta prav’ živ žav
Mladinski center Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice vabita na otroško prireditev ob Tednu otroka: Ta prav' živ žav, ki bo v torek, 11. oktobra 2022, s pričetkom ob 17. uri v dvorani Kolpern na Stari [...]
7. oktober, 9.00 do 12.00: Olimpijska kolajna, Slovenski planinski muzej
Vabimo vas na vodenje po občasni razstavi o razvoju športnega plezanja v Sloveniji z naslovom Po prstih v stene in na delavnico, na kateri bomo naredili olimpijsko kolajno. Vstopnine ni. V Tednu otroka, od 3. [...]
