Fužinarsko naselje Stara Sava
spomenik državnega pomena
spomenik državnega pomena
Fužinarsko naselje Sava (danes Stara Sava) na Jesenicah je bilo zaradi izjemnega urbanističnega, tehničnega, arhitekturnega in zgodovinskega pomena razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena.130 Danes je območje namenjeno muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Na Stari Savi je celostno ohranjeno jedro stavb z večino značilnosti fužinarskega naselja iz konca 17. stoletja. Središče predstavlja osrednji trg, ki ga obkrožajo ohranjeni in prezentirani fužinarski in industrijski objekti. Pomembni so zlasti ostanki plavža, ki je bil zgrajen na začetku 16. stoletja in kasneje večkrat prezidan. Na vzhodni strani trg omejuje Delavska kasarna, poznobaročna stavba s konca 18. stoletja, ki sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Na severu trga sta dominantni točki fužinarska Bucelleni-Ruardova graščina iz začetka 16. stoletja in fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja in svetega Roka iz začetka 17. stoletja, na jugu pa stoji Kolpern, eno od nekdanjih treh skladišč oglja.
Obiskovalci lahko doživijo naselje z vodstvom zgodovinskih likov, ki so nekoč živeli in delovali na Stari Savi, kot so lastnik fužin Viktor Ruard in njegova žena ter Angela Boškin, prva medicinska sestra na slovenskem.
Bucelleni-Ruardova graščina
Bucelleni-Ruardovo fužinarsko graščino je rodbina Bucelleni postavila okoli leta 1538. Graščina je dobila baročne poudarke po prezidavah leta 1766 in sredi 19. stoletja. Stavba s centralno vežo ima ohranjene različne kvalitetne stavbne in likovne elemente, kot so kamniti okviri, portali in dokumentirane poslikave z renesančno, historično in secesijsko motiviko.
Fužinarska cerkev Marijinega vnebovzetja
Gre za enega prvih primerov jezuitske arhitekture na Slovenskem iz leta 1606. Arhitekturno zasnovo predstavlja triladijska obokana dvorana z emporami nad stranskima ladjama. Kasneje je bila barokizirana. Ohranjen je veliki baročni marmorni oltar (1. desetletje 18. stoletja), ki se po stilni klasifikaciji navezuje na zgodnjebaročni italijanski tip marmornih oltarjev in ga lahko uvrstimo v krog oziroma nasledstvo ljubljanske kamnoseške delavnice Mihaela Kuše (Cussa). Baročni oltar so krasile slike beneškega slikarja rokokojske izpovedi Nicola Grassija (1682-1748). Cerkev je bila okrašena tudi s slikami ljubljanskih baročnih slikarjev Andreja Herrleina (1738-1817) in Janeza Potočnika (1749-1834) ter še nekaterih drugih poznobaročnih slikarskih mojstrov Layerjevega kroga.
Muzej delavske kulture Jesenice
Kasarna je poznobaročna stavba s konca 18. stoletja. Sodi med najstarejše ohranjene primere skupnih delavskih stanovanj pri nas. Železarske družine so v njej živele do 1983. Leta 1985 je bila zaščitena kot kulturni spomenik, ki ga je leta 2005 obnovila Občina Jesenice pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Danes sta v njej Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno etnološko razstavo Bivalna kulturna in način življenja železarskih družin z rekonstrukcijo nekdanjega delavskega stanovanja. V Kasarni med arhivskim in fotografskim gradivom hranimo arhiv Kranjske industrijske družbe in fotografije Železarne Jesenice.
Kolpern
Pokritega zračnega skladišča za lesno oglje v fužinskem naselju Stara Sava se je oprijelo ime Kolpern. Iz katastrskega načrta (1868) je razvidno, da so prvotno manjšo stavbo iz leta 1808 razširili v tri povezana skladišča. Stavbe so stale tik ob plavžu, v katerega so oglje dodajali kot kurivo. Z opustitvijo plavža konec 19. stoletja se je namembnost Kolperna spremenila. Danes se v Kolpernu odvijajo različne kulturne prireditve, srečanja, simpoziji, javne družabne prireditve in pa tudi osebna praznovanja kot so civilne poroke in poročna slavja.
Novice
20. maj 2023 med 8.30 in 10.30: Vitomir Pretnar, IZ OGNJA ROJENI, ogled razstave
Tradicionalni pohod po Stari rudni poti je zaradi premajhnega števila prijav tokrat žal odpovedan. Še vedno pa vas iz Gornjesavskega muzeja Jesenice v sklopu mednarodnega muzejskega dneva vabimo k ogledu nove razstave Iz ognja rojeni. [...]
19. maj 2023 ob 18. uri: Vitomir Pretnar, IZ OGNJA ROJENI, fotografska razstava, Muzej Kosova graščina
Vabljeni na razstavo fotografa Vitomirja Pretnarja, ki bo v Muzeju Kosova graščina na Jesenicah na ogled med 19. 5. 2023 in 16. 6. 2023. Avtor se bo predstavil s serijo fotografij, razdeljenih na tri sklope. [...]
18. maj ob 18. uri: Po sledeh prvih rudarjev v visokogorju; Muzej Kosova graščina
Na majskem muzejskem večeru bo ing. arh. Janez Bizjak v predavanju z naslovom Po sledeh prvih rudarjev v visokogorju predstavil različna območja Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Tam so bile namreč s sistematičnimi raziskavami v obdobju [...]
17. maj ob 19.30: odprtje razstave Kako so na Jesenicah včasih zdravili; v avli Občinske knjižnice Jesenice
Vabimo vas na odprtje razstave Kako so na Jesenicah včasih zdravili. Na razstavi so predstavljene zgodbe iz knjige Kako so na Jesenicah včasih zdravili, ki je bila prvič predstavljena 4. aprila 2023 v dvorani Kolpern. [...]
Ob letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu: MUZEJI, TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DOBRO POČUTJE
Vabljeni v naše muzeje ob svetovnem dnevu družine in mednarodnem muzejskem dnevu Gornjesavski muzej Jesenice ob 15. maju, svetovnem dnevu družin nudi prost vstop družinam: v Muzej delavske kulture na Stari Savi na Jesenicah (med [...]
12. maj ob 19. uri: BEREMO GORE; Slovenski planinski muzej
BEREMO GORE POGOVOR S PRIZNANIMI USTVARJALCI GORNIŠKE LITERATURE IN OGLED FILMA Petek, 12. 5. 2023 ob 19.00, Slovenski planinski muzej v Mojstrani Gostje: Dušan Jelinčič, Samo Rugelj, Andrej Štremfelj Moderatorki: Irena Cerar, Mojca Volkar Trobevšek [...]
