Vabljeni k ogledu nove fotografske razstave ISKANJE DIVJEGA , ki bo od 31. marca 2026 dalje gostovala v Slovenskem planinskem muzeju. Razstavlja Petra Drašković Pelc.
Doživeti Kočevsko pomeni ustaviti svoj čas in stopiti z divjega kolesa sodobne potrošniške družbe. Pomeni dovoliti si doživeti cikličnosti dneva in noči, svetlobe in teme, rojstva in smrti.
“Vse to se prepleta, ko doživljaš Kočevsko intenzivno. Sama jo odkrivam zares šele po letu 2012, ko je postala moj dom, ko sem, očarana s potepanj po daljnem aljaškem severu, iskala »divje« doma, v Sloveniji. Od tedaj sem jo prehodila v vseh letnih časih: sama, z družino, kot vodnica pa tudi v manjših skupinah z ljudmi z vsega sveta. Sploh slednjim sem približala ta naš skrivnostni gozd Slovenije skozi tančico vidnega in nevidnega, čutenega in doživetega.
A barve gozda se seveda spreminjajo, dihajo drugače pozimi kot v zadnjem jesenskem crescendu ali zgodnji pomladi. Bolj kot kje drugje so spremembe prisotne na vsakem koraku. Če jih znamo videti tudi s srcem. To ni le nova praska, ki jo medved pusti na drevesu, ali sunek vetra, ki zruši poltisočletno jelko. Sled risa v svežem snežnem poprhu in tuljenje volka, ki ga bomo zaznali v zgodnjih jutranjih urah, nas bosta prepričala, da so tukaj še ostanki divjega. Da tukaj še diha pranarava, ki sem jo tako srčno občudovala tudi v najglobljih divjinah Aljaske. Četudi le v zelo majhnih, skromnih, a zelo dragocenih ostankih.
V predelih, kjer ne moremo v živo poročati po socialnih omrežjih, smo v coni t. i. »digitalnega detoksa« mnogo bolj povezani s sabo. Morda se vsaj tedaj zavemo, da je ta prečudoviti divji svet naše upanje. Morebiti nas pero kozače ali klic lesne sove nagovori, da postojimo in prisluhnemo čarobnosti gozda; prisotnost medveda opomni, da postanemo še bolj odgovorni; dotik z mogočnim drevesom stke mrežo povezanosti; neizmerna lepota narave pa odpre naše srce, da začnemo skrbeti za tisto, kar je najdragocenejše.” Petra Draškovič Pelc
