V nekaterih vaseh na Gorenjskem ostala taka je navada, da na pusta smreko seka fantov zbor in maškarada.
Slovenci imamo bogato zakladnico šemskih likov in obredij. V času zime so nekdaj svatovali. Če se v zimskem času (od božiča do pusta) v vasi ni omožilo nobeno dekle, so fantje v vas privlekli »ploh« (obeljeno in okrašeno deblo smreke). Ta navada se je ohranila tudi v nekaterih v gorenjskih vaseh. Vsaka vas ima svoje krajevne posebnosti in samosvoja nenapisana vaška pravila, ki delajo ta pustni šemski sprevod edinstven v kraju, kjer se izvaja. V jeseniški občini bodo letos »orngo« vleke ploha ponovno obudili v Javorniškem Rovtu in Planini pod Golico. Fantje s Koroške Bele pa bodo s »fano« (fantovsko zastavo) na pustni torek odšli na »begunsk poh« k po plohu pobratenim vaščanom v Begunje na Gorenjskem, kjer si bodo v znak prijateljstva izmenjali »panklne« (spominske trakove).
Vaške navade ploharije na Gorenjskem je raziskoval tudi doktor folklornih znanosti Niko Kuret. V prvi knjigi Praznično leto Slovencev so podrobno opisane etnološke posebnosti vleke ploha na Koroški Beli. Kakšna je bila vleka ploha leta 1970 na Koroški Beli, si lahko ogledate v dokumentarnem posnetku Jerneja Markeža na povezavi: VLEKA PLOHA.
Vleka ploha je bila leta 2020 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, ki se vodi pri Ministrstvu za kulturo. Registrirana nosilca te pustne šege pa sta na Gorenjskem neformalni skupini Fantovski klub Koroška Bela in Begunjski fantje.
Koroška Bela, 16. 2. 2023
Zapis pripravila: Petra Alič
Ploh v slikah:
Podiranje brine z ročno žago amerikanko za ploh leta 1963 na Koroški Beli. Na fotografiji sta Matijevc in Čop. Vir: Zasebni arhiv PA.
Ploharji v Javorniškem Rovtu (foto: Jože Noč). Vir: Fototeka Gornjesavskega muzeja Jesenice.
»Spet prišla je pepelnica in jaz ostal sem sam« – pribijanje čelne table na ploh leta 1970 na Koroški Beli. Vir: Zasebni arhiv PA.
Ploh 2022 v Planini pod Golico. Foto: Blaž Lavtar.
